APDEJT.si

Proevropska stranka PAS je osvojila absolutno večino na parlamentarnih volitvah v Moldaviji z okoli 50,2 % glasov. Rusija je zavrnila obtožbe o vmešavanju v volitve.

Plovba flotile »Freedom Sumud Flotilla« proti Gazi se nadaljuje kljub pozivom k ustavitvi, cilj pa je prebiti izraelsko pomorsko blokado in dostaviti humanitarno pomoč. Medtem narašča strah pred novimi izraelskimi posredovanji, morda celo z uporabo dronov. Italijanski obveščevalni viri opozarjajo na možnost novih napadov, Izrael pa napoveduje odziv. Hkrati pa se pojavljajo polemike glede obtožb o spolnih napadih Hamasa, ki jih nekatere osebe zanikajo.

Iran je poklical nazaj svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov. Iranska poteza je odziv na vnovično uvedbo sankcij ZN in obsoja vlogo Evrope pri sprožitvi mehanizma jedrskega spora.

Po nedavnem vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) in paradi ob 80. obletnici kitajske zmage v drugi svetovni vojni se v svetovnih medijih pojavljajo vprašanja o tem, ali Kitajska gradi nov svetovni red, v katerem bo prevladujoča sila. Kitajski voditelj Xi Jinping je v govoru poudaril, da se moramo pripraviti na drugačen svet.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je opozoril, da bo vzpostavitev palestinske države ostala nepopolna, dokler se Izrael ne bo ustavil. Pozval je k takojšnjemu sojenju izraelskemu premierju Benjaminu Netanyahuu in članom njegovega kabineta zaradi genocida v Gazi. Erdogan je poudaril, da je za dokončno rešitev palestinskega vprašanja nujno zaustaviti izraelsko agresijo.

V New Yorku so potekali množični protesti proti izraelski ofenzivi v Gazi med govorom Benjamina Netanjahuja v Združenih narodih. Stotine protestnikov se je zbralo na Times Squareu, kjer so izražali svoje nestrinjanje z izraelsko politiko. Medtem v Evropi poteka razprava o morebitni izključitvi Izraela iz UEFA zaradi vojne v Gazi. O tem naj bi odločali v začetku novembra, razprava pa se je razširila tudi na področje športa.

Ambasador Bosne in Hercegovine pri Združenih narodih, Zlatko Lagumdžija, je srečanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN označil za primer politike brez načel. Lagumdžija je za Federalno televizijo dejal, da je BiH na pravi strani zgodovine, Srbija pa na nasprotni.

Nekdanji general Vojske Jugoslavije, Nebojša Pavković, obsojen za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Kosovu, je bil predčasno izpuščen iz zapora na Finskem, kjer je prestajal 22-letno kazen. Odločitev o njegovi izpustitvi je sprejel Mehanizem za mednarodne kazenske sodišča v Haagu. Predsednik Srbije, Aleksandar Vučić, je izrazil zadovoljstvo ob njegovi izpustitvi in mu zaželel dolgo življenje ter boljše zdravje.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman je ostro kritiziral člana predsedstva Bosne in Hercegovine, Željka Komšića, zaradi njegovega govora pred Združenimi narodi. Grlić Radman je ocenil, da je Komšić s svojimi izjavami, v katerih je obtožil Hrvaško agresije na BiH in korupcije, močno poslabšal odnose med Hrvati in Bošnjaki. Poudaril je, da Komšić nadaljuje z aktivnostmi, ki ogrožajo stabilnost in napredek BiH ter sabotirajo njeno evropsko in evroatlantsko pot.

Aleksander Lukašenko je po srečanju z Vladimirjem Putinom dejal, da bo ruski voditelj objavil "zelo dober predlog" za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da je s predlogom seznanjen tudi Donald Trump. Voditelja sta v Kremlju opravila pet ur trajajoče pogovore, osredotočena na atomsko energetiko in regionalna vprašanja. Lukašenko je ponovil svoje stališče, da naj Zelenski začne pogajanja z Rusijo, sicer bo izgubil Ukrajino, in opozoril pred napadi na Kremelj.

Govor izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pred जनरलno skupščino ZN je bil zaznamovan s protesti in nasprotovanji. Številni delegati so zapustili dvorano v znak protesta, medtem ko so drugi ploskali. Osrednja tema govora je bila situacija v Gazi. Hkrati so v New Yorku potekali množični protesti, kjer so demonstranti obsojali izraelsko vojaško ofenzivo v Gazi in zahtevali prekinitev stradanja prebivalstva.

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je sklicala izredno skupščino za november, kjer bodo članice glasovale o tem, ali bo Izrael smel sodelovati na Evroviziji 2026 v Avstriji. Več držav, med njimi Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija, je zagrozilo z bojkotom tekmovanja, če bo Izrael prisoten. Točen datum glasovanja bo članicam EBU sporočen kmalu. Pobuda "Solidarnost Izrael" podpira neomejeno udeležbo Izraela.

Hrvaški sabor je glasoval proti priznanju Palestine, pri čemer je 44 poslancev glasovalo za, 4 so bili vzdržani in 73 proti. Izraelski minister za zunanje zadeve Gideon Saar se je hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću in drugim uradnikom zahvalil za to odločitev. Pred tem je 56 poslancev pozvalo Plenkovića, naj Hrvaška prizna Palestino in ustavi izvoz orožja v Izrael. Razprava o priznanju Palestine je bila burna, pri čemer so različne politične stranke izrazile različna stališča.

Med pripravami na govor Benjamina Netanjahuja v Generalni skupščini ZN so se povečali pritiski zaradi vojne v Gazi. Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil aneksije Zahodnega brega. Netanjahujeva pisarna je ukazala vojski, da v Gazi predvaja njegov govor v ZN. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Izraelska vojska je izdala nova navodila za evakuacijo v Gazi, medtem ko so izraelske sile prodirale globlje v urbano območje.

Benjamin Netanyahu je na Generalni skupščini ZN dejal, da je Izrael v veliki meri uničil teroristično infrastrukturo Hamasa. Nekateri delegati so protestno zapustili dvorano ob začetku njegovega govora. Netanyahu je tudi pokazal zemljevid, ki naj bi prikazoval "os terorja Irana", ter izjavil, da si Izrael želi končati svoje delo v Gazi. Mike Huckabee je kritiziral države, ki priznavajo Palestino, saj naj bi to škodilo prizadevanjem za prekinitev ognja.

Hrvaški sabor je zavrnil predlog o priznanju države Palestine, pri čemer je 73 poslancev glasovalo proti, 44 za, štirje pa so bili vzdržani. Medtem je Nermin Duraković izrazil globoko nezadovoljstvo nad situacijo v Gazi, poudarjajoč, da se počuti nemočnega in da umetnost ne more zadostovati pri soočanju z genocidom. Pozval je k mednarodni odgovornosti za dogajanje v Gazi.

Vlada Srbije je najmanj štirim ruskim državljanom, ki so bili v času podelitve državljanstva pod sankcijami Velike Britanije in Kanade, podelila srbsko državljanstvo. Med njimi je tudi Macut, ki je povezan z Gazpromom. BIRN poroča, da ni edini, ki je prejel državljanstvo kljub sankcijam.

Po besedah Borka Stefanovića, namestnika predsednika Stranke svobode in pravice, so bili na tradicionalno večerjo ameriškega predsednika v Združenih narodih povabljeni vsi visoki gostje iz Evrope, razen voditeljev Rusije, Belorusije in Srbije. Stefanović je izjavil, da se neslavna epizoda srbske diplomacije v New Yorku končuje z živčnim Vučićem, ki ni privlačen za srečanje nikomur, ki bi bil pomemben za Srbijo. Po poročanju medijev Vučiću niso samo odpovedali srečanja, ampak ni bil povabljen na Trumpovo večerjo.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, da bi Izrael priključil okupirani Zahodni breg. Pred Netanjahujevim govorom v Združenih narodih je Trump posvaril pred aneksijo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na ministrskem srečanju G20 obtožil NATO in Evropsko unijo, da vodita »pravi rat« proti Rusiji. Kot primer je navedel krizo v Ukrajini, ki jo je po njegovih besedah izzval kolektivni Zahod. Britanska ministrica se je na Lavrovove izjave ostro odzvala, zaradi česar je ruski predstavnik zapustil srečanje.